Američani trdijo, da so doslej v Iranu zadeli 6.000 ciljev

Iran je proti Izraelu izstrelil več raket, poroča Haaretz, pri čemer so se sirene za zračni alarm oglasile v osrednjem Izraelu in v Tel Avivu. Izraelska vojska je sporočila, da njeni obrambni sistemi delujejo in prestrezajo grožnjo.

O novih napadih pa poročajo tudi iz Irana. Nad Teheranom in okolico se po poročanju Al Džazire dviga gost dim.

Število smrtnih žrtev v Libanonu je naraslo na 687, je sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje.

Današnji izraelski zračni napad na mesto Arki v Sidonu je zahteval najmanj devet smrtnih žrtev, med njimi pet otrok.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po poročanju več medijev dejal, da naj bi bili v izraelskih napadih na Iran ubiti vodilni iranski jedrski znanstveniki.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na svoji prvi novinarski konferenci od začetka vojne dejal, da "Iran ni več isti Iran", saj da je utrpel udarce v vrstah revolucionarne garde in paravojaških sil Basij, navaja Al Džazira.

Povedal je še, da si Izrael prizadeva preprečiti, da bi Iran svoje jedrske in balistične projekte preselil pod zemljo.

Na vprašanje o ajatoli Modžtabi Hameneju in vodji Hezbolaha Naimu Kasemu je odgovoril, da na njuni življenji ne bo "sklenil nobenega življenjskega zavarovanja".

Ponovil je, da lahko ustvarijo pogoje za spremembo režima, vendar je od Irancev odvisno, ali bodo šli na ulice. Priznal je še, da se s Trumpom pogovarja skoraj vsak dan.

Dejal je še, da so Iranci vzpostavili sistem, s katerim naj bi "uničili Izrael prek svojih posrednikov" ter da bo Hezbolah za svoje napade na Izrael plačal visoko ceno.

O prihodnjih izraelskih napadih na Iran ni želel govoriti podrobno, je pa dejal, da Izrael Iranu ne bo dovolil razviti "eksistencialnih groženj" Izraelu. Ta je po njegovih besedah dosegel "velike uspehe", ki bodo spremenili razmerje moči v regiji, zaradi česar bo Izrael bolj regionalna sila, na nekaterih področjih pa tudi bolj globalna sila.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je sporočil, da je bila v današnjem napadu v Erbilu zadeta italijanska vojaška baza. Nastala naj bi škoda, smrtnih žrtev ali ranjenih ni bilo.

Kot je pojasnil Tajani, se baza nahaja znotraj kompleksa, ki vključuje tudi baze drugih držav. Ali je bil napad usmerjen proti italijanskim vojakom ali proti kompleksu na splošno, še ni znano, je dodal.

Italija se je zaradi napada z dronom na bazo v Erbilu odločila umakniti svoje vojake, ki so tam nastanjeni, sta sporočila Tajani in obrambni minister Guido Crosetto. Slednji je dodal, da so umik 141 vojakov iz baze načrtovali že pred napadom, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

"Iz misije smo že vrnili 102 človeka v Italijo, okoli 40 smo jih premestili v Jordanijo, vrnitev še 141 vojakov pa je že bila načrtovana. To ni enostavno, ker ni mogoče poslati letala, zato se mora odviti po kopnem, verjetno prek Turčije," je še pojasnil Crosetto.

Ameriško centralno poveljstvo je danes sporočilo, da so od začetka operacij proti Iranu doslej zadeli okrog 6.000 ciljev. Od tega naj bi uničili ali poškodovali več kot 90 iranskih plovil - 60 ladij in 30 ladij za polaganje min.

Centralno poveljstvo navaja, da napadajo poveljniško-nadzorne centre, sedeže revolucionarne garde, obveščevalne objekte, zračno obrambo, objekte za proizvodnjo dronov in raket, sisteme za izstreljevanje dronov in raket, objekte za proizvodnjo orožja, komunikacijske zmogljivosti, tovarne in skladišča min ter nekatere druge cilje.

Župan Teherana Alireza Zakani je medtem dejal, da so Američani in Izraelci v prvih desetih dneh po Iranu zadeli 9.000 ciljev.

Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo izjavil, da v Iranu skoraj več nimajo ciljev, vendar bodo napadali še naprej, vojna pa da se bo končala, ko se bo za to odločil.

V požaru, ki je danes izbruhnil na letalonosilki Gerald Ford, sta bila poškodovana dva ameriška mornarja. Zdravita se zaradi poškodb, ki niso smrtno nevarne, in sta v stabilnem stanju, je sporočilo ameriško centralno poveljstvo.

Požar na letalonosilki, ki se trenutno nahaja v Rdečem morju in je udeležena v napadih na Iran, pa ni bil povezan z bojnimi operacijami. Izbruhnil je v glavni pralnici ladje in je omejen. Izjava centralnega poveljstva zagotavlja, da požar ni poškodoval pogonskega sistema letalonosilke, ki ostaja polno operativna.

Vojna na Bližnjem vzhodu je v Franciji vzbudila tudi zaskrbljenost glede varnosti umetnin, ki jih je Francija posodila muzeju Louvre Abu Dabi. Muzej, ki so ga v Združenih arabskih emiratih odprli leta 2017, sicer doslej ni utrpel poškodb v iranskih napadih z droni in raketami.

Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP so iz muzeja Louvre Abu Dabi, ki ostaja odprt, sporočili, da je varnost obiskovalcev, osebja in zbirk njegova prednostna naloga.

A ne glede na to po pisanju AFP v Franciji zaskrbljenost narašča. "Dela je treba umakniti," je povedal Didier Selles, ki je sodeloval pri sklenitvi sporazuma med Francijo in Združenimi arabskimi emirati. Tudi francoski časopis La Tribune de l'Art je pisal, da je dela v muzeju Louvre Abu Dabiju treba zavarovati.

Francosko ministrstvo za kulturo na drugi strani skuša umiriti situacijo. Za AFP so sporočili, da so francoske oblasti v tesnem in rednem stiku z oblastmi Združenih arabskih emiratov, da bi zagotovile zaščito del, ki jih je Francija posodila Louvru Abu Dabi.

V skladu s sporazumom z Združenimi arabskimi emirati je Francija zagotovila strokovno znanje, posodila umetniška dela in organizira razstave v zameno za milijardo evrov, od tega 400 milijonov evrov samo za licenco za uporabo imena Louvre. Sporazum je bil leta 2021 podaljšan za nadaljnjih deset let, do leta 2047, in sicer za dodatnih 165 milijonov evrov.

Po podatkih mednarodnega zavoda France Museums, ki je zadolženo za razvoj Louvra Abu Dabi, je poleg 600 del iz stalne zbirke muzeja na ogled še okoli 250 del, ki so na posodo iz Francije. Podrobnosti niso želeli razkriti.

Nekateri večji francoski muzeji, med njimi Louvre in muzej d'Orsay, na poizvedovanje AFP niso želeli razkriti, katera dela so posodili muzeju Louvre Abu Dabi. Na spletni strani muzeja Louvre pa je podatek, da muzeju v Abu Dabiju vsako leto posodijo 100 umetnin.

Vir, ki želi ostati neimenovan in je s situacijo dobro seznanjen, je za AFP povedal, da umetnine niso neposredno ogrožene, saj je muzej zasnovan tako, da zbirkam zagotavlja zaščito pred varnostnimi grožnjami in naravnimi nesrečami. Dodal je, da bi v tem trenutku prevoz v Francijo pomenil nevarnost za umetniška dela.

Članice Mednarodne pomorske organizacije (IMO) se bodo prihodnji teden zbrale na izrednem zasedanju, na katerem bodo razpravljale o grožnjah pomorskemu prometu na Bližnjem vzhodu, predvsem v Hormuški ožini.

Do sklica izrednega zasedanja prihaja zaradi skrbi glede izjemnega zvišanja cen energije.

Izredno zasedanje bo predvidoma potekalo med 18. in 19. marcem na sedežu IMO v Londonu. Zasedanje je zahtevalo šest od skupno 40 članic organizacije, in sicer Velika Britanija, Egipt, Francija, Maroko, Katar in Združeni arabski emirati.

Evropska komisija je preko mehanizma EU na področju civilne zaščite pomagala pri organizaciji več kot 70 letov, s katerimi se je zaradi vojne z Bližnjega vzhoda v domovino vrnilo več kot 8.000 evropskih državljanov. V Varšavo pa so danes z dvema letoma v lastni organizaciji komisije z območja pripeljali še 303 ljudi, so sporočili iz Bruslja.